Več kot tretjina moških starejših od 65 let navaja težave z odvajanjem vode (urina). Slab curek, prekinjanje, kapljanje, zapovedovalnost mikciji, nezmožnost popolne izpraznitve sečnega mehurja, popolna zapora odvajanja urina, ponavljajoči uroinfekt, kri v urinu …

Simptomi spodnjih sečil, angl. lower urinary tract symptoms (LUTS) so pogost pojav s pomembnim vplivom na posameznikovo kvaliteto življenja. Tovrstne težave so lahko posledica več bolezni ali stanj, ki privedejo do tega, da je praznjenje sečnega mehurja moteno. Sem spadajo predvsem bolniki s povečano prostato zaradi benigne hiperplazije prostate (BHP) in prekomerno aktivnim sečnim mehurjem (PASM). Pomembno je vedeti, da se tovrstne težave lahko kažejo tudi pri nevrološki okvari sečnega mehurja (nevrogeni mehur). Rak prostate in rak sečnega mehurja sta bolezni, ki se lahko kažeta s podobnimi simptomi in znaki. Razumevanje pojava simptomov spodnjih sečil (LUTS) in dejstva da je to multifaktorialen pojav je ključnega pomena za zdravljenje, saj je zdravljenje posameznih stanj različno.

Prostata je moška spolna žleza, ki se nahaja pod sečnim mehurjem in je sestavni del moškega reproduktivnega sistema. Ob praznjenju sečnega mehurja se urin odvaja po sečnici (sečničnem kanalu). Sečnica potuje skozi prostato. Vloga prostate je proizvajanje semenske tekočine, ki je pomemben sestavni del ejakulata (semenskega izliva) in s katero je omogočeno potovanje semena (sperme).

Benigna hiperplazija prostate je stanje pri katerem je prostata povečana. Povečanje je posledica pomnoževanja celic, ki gradijo prostato (hiperplazija). Kot samo ime pove, benigna hiperplazija prostate ni maligna bolezen in kot tako je ne smemo enačiti z rakom prostate. Benigno povečanje prostate je naraven proces staranja moškega in je eno pogostejših nemalignih obolenj moškega, ki lahko povzroča težave z odvajanjem vode (urina) in tako pomembno vpliva na kvaliteto življenja moškega. Vzrok nastanka (etiologija) benigne hiperplazije prostate še ni povsem jasen.

Benigno povečanje prostate (benigna hiperplazija prostate ali BHP) privede do ovire pretoka urina in s tem do odvajanja urina proti uporu. Dolgoročno tako stanje privede do kroničnih sprememb v anatomiji in delovanju sečnega mehurja. Mišica sečnega mehurja se s časom zadebeli (hipertrofira), kar začasno omogoča učinkovito praznjenje sečnega mehurja. Klinično so ob takem stanju pri bolniku prisotne težave v smislu pojenjanja curka urina in težavnega praznjenja sečnega mehurja. Fibroza (kopičenje vezivnega tkiva) v steni sečnega mehurja privede do tega da se podajnost sečnega mehurja zmanjša. Poleg hipertrofije mišice mehurja in fibroze v steni sečnega mehurja, živčni končiči v steni mehurja postanejo bolj občutljivi, kar privede do tega da je sečni mehur prekomerno vzdražen in prekomerno aktiven. Bolezen se kaže s pogostim uriniranjem, nočno mikcijo in zapovedovalnostjo k mikciji (simptomatika urgence k mikciji). Tako stanje strokovno imenujemo prekomerno aktiven sečni mehur (PASM).

Nenazadnje se ob pomembnemu povečanju prostate in prevelikem uporu pri odvajanju urina, delovanje sečnega mehurja ne uspe prilagoditi in sečni mehur dekompenzira, kar se klinično kaže s težavami kot so npr. težavno praznjenje sečnega mehurja in nepopolno izpraznjenje sečnega mehurja. S časom tako pride do nezmožnosti praznjenja sečnega mehurja in popolne zapore odvajanja urina (retenca urina).

V primeru da nastopi popolna zapora odvajanja urina iz sečnega mehurja je za učinkovito izpraznitev sečnega mehurja potrebno vstaviti trajni urinski kateter.

Simptomi spodnjih sečil (LUTS) so lahko posledica več bolezenskih stanj. Glede na kliniče težave, ki jih navaja bolnik, bo za razjasnitev vzroka težav urolog opravil več diagnostičnih preizkav, katere bodo omogočile natančno opredelitev diagnoze in zdravljenja.

Ovrednotenje simptomov z IPSS (international prostate symptom score) omogoča bolniku subjektivno opredelitev jakosti simptomov. Ločimo simptome praznjenja in simptome polnjenja sečnega mehurja. Pri tem ločimo blage, zmerne in hude simptome pri odvajanju urina.

Digitorektalni pregled (rektalni pregled) je rutinska preiskava katera urologu omogoča grobo oceno velikosti prostate in strukturnih sprememb v prostate (rak prostate).

Osnovni laboratorij krvi s parametri delovanja ledvic (sečnina, kreatinin, oGF, GFR) omogoča oceno prisotnosti vnetij (Levkociti, CRP) kakor tudi oceno delovanja ledvic.

Določitev PSA (prostatični specifični antigen) v krvi omogoča oceno tveganja prisotnosti raka prostate. Omogoča tudi grobo oceno velikosti prostate.

Ultrazvok abdomna (trebušnih organov) in ultrazvok sečil omogočata vpogled v strukturo ledvic, sečevodov, sečnega mehurja in prostate. Z ultrazvokom merimo količino zaostalega urina po odvajanju (rezidualni urin po mikciji).

Transrektalni ultrazvok prostate (TRUZ) omogoča opredelitev velikosti prostate kot tudi strukture.

Uroflow (uroflowmetrija) je urodinamska preiskava, ki urologu omogoča opredelitev hitrosti pretoka urina v odnosu s količino urina v sečnem mehurju. Uroflow je pomemben za spremljanje in objektivizacijo učinka terapije. Nudi vpogled v anatomsko (subvezikalna obstrukcija) in funkcionalno stanje delovanja mehurja (PASM, nevrološko obolenje)

Cistoskopija je diagnostični postopek, ki s pomočjo endoskopske tehnike urologu omogoča vpogled v anatomijo sluznice sečnice, prostatičnega dela sečnice in notranjosti sečnega mehurja. Je metoda izbora za odkrivanje prisotnosti raka mehurja.

Kompleksnejše urodinamske preiskave so indicirane v primeru nejasnosti oz. v primeru suma na nevrološko okvaro sečnega mehurja.

Multiparametrična magnetna resonanca prostate je preiskava, ki lahko bolje napove možnost obolelosti z rakom prostate.

Glede na jakost težav in diagnostične ugotovitve, je hiperplazijo prostate (BHP) možno zdraviti na različne načine. V kolikor so simptomi blagi je v priv vrsti možno samo opazovanje oz. aktivno sledenje bolnika. V primer zmernih simptomov svetujemo zdravljenje z zdravili. Zaviralci alfa adrenergičnih receptorjev (alfa blokatorji) – sprostijo gladko mišičevje v predelu mehurja in prostate in tako omogočajo lažje praznjenje mehurja. Zaviralci 5­ alfa reduktaze – zavirajo rast prostate in ob dolgoročnem jemanju omogočajo zmanjšanje velikosti prostate. Zmanjšajo možnost krvavitve iz prostate in prav tako odložijo nastanek popolne zapore urina. V primeru prekomerno aktivnega sečnega mehurja (PASM) pride lahko v poštev zdravljenje z beta-3 agonisti adrenergičnih receptorjev in antiholinergiki. Ko so simptomi uriniranja hudi in zdravila ne učinkujejo, pride v poštev operativno zdravljenje povečane prostate (hiperplazije prostate).

Kot samo ime pove, benigna hiperplazija prostate ni maligna bolezen in kot tako je ne smemo enačiti z rakom prostate.

Ob rutinskih diagnostičnih postopkih, ki jih urolog opravi ob simptomatiki spodnjih sečil, je možno ugotavljati sum na maligno obolenje prostate (rak prostate). V takih primerih (suspekten digitorektalni pregled, povišana vrednost PSA, razširitev votlega sistema ledvic ali hidronefroza) bo urolog postavil indikacijo za nadaljno diagnostiko raka prostate, kot je npr. transrektalno vodena biopsija prostate in druge slikovne diagnostične metode (CT trebušnih organov in sečil s kontrastom, multiparametrična magnetna resonanca prostate).

Ob prisotnosti krvi v urinu, diagnoze raka sečil ni mogoče ovreči brez ustrezne diagnostike. Urolog bo ob vaših težavah pomislil tudi na prisotnost malignega obolenja, kar bo možno ugotoviti ob ustrezni diagnostiki.