Zožitev sečnice ali striktura sečnice
Etiologija strikture sečnice (uretre) je lahko zelo različna. Zožitev sečnice je lahko posledica poškodbe, okužbe ali drugega bolezenskega stanja, kot je na primer BXO (Balanitis xerotica obliterans). Na mestu strikture (zožitve) pride do procesa brazgotinjenja na nivoju sluznice in lahko tudi globljega sloja, to je spongioznega tkiva sečnice, kar strokovno imenujemo spongiofibroza. Obstrukcija (zapora) ob uriniranju vodi v kronične strukturne in funkcionalne spremembe sečnega mehurja, ki imajo za posledico zastajanje urina in s tem povezane težave. Opisane spremembe dolgoročno vodijo v resnejše težave kot so na primer uroinfekti, disfunkcijonalno delovanje sečnega mehurja, sečni kamni, ledvična okvara in nenazadnje popolna zapora odvajanja urina.
Kako diagnosticiramo strikturo sečnice?
Striktura sečnice je najpogosteje diagnosticirana s cistoskopijo (endoskopski pregled sečničnega kanala in mehurja s kamero) po tem ko je za to postavljena indikacija – anamneza in uroflow (ocena pretoka ob uriniranju). Uretrografija je slikovna diagnostična metoda s katero je možno natančno prikazati lokacijo, obliko in dolžino strikture ob vbrizganju kontrastnega sredstva v sečnico.
Kirurško zdravljenje strikture sečnice
Zdravljenje strikture sečnice je praviloma kirurško. Obstaja več oblik kirurškega zdravljenja. Izbor oblike kirurškega zdravljenja je odvisen od tipa (etiologija), lokacije in dolžine strikture.
Operativne posege z namenom zdravljenja striktur sečnice lahko ločimo na endoskopsko uretrotomijo in substitucijsko uretroplastiko z uporabo vezanih ali prostih presadkov.
Uretrotomija (transuretralna uretrotomia interna TUI)
Endoskopska uretrotomija (uretrotomia interna – notranje prerezanje zožitve sečnice) je kirurški poseg pri katarem pod kontrolo kamere vstopimo v sečnico z endoskopom in prerežemo zožitev sečnice z namenom razširitve sečničnega kanala.
Poseg je metoda izbora zdravljenja ob strikturah sečnice, ki so krajše od enega centimetra in ob odsotnosti spongiofibroze.
Uretroplastika
Uretroplastika je kirurški poseg pri katerem se z uporabo različnih rekonstruktivnih kirurških tehnik sečni kanal razširi z namenom nemotenega uriniranja.
Striktura sečnice krajša od 1 cm
Ob krajši strikturi je včasih učinkovit manj invaziven poseg in sicer endoskopska uretrotomija (notranje prerezanje zožitve sečnice). Poseg je metoda izbora zdravljenja, ko je zožitev sečnice krajša (manj od enega centimetra) in ko spongiozno tkivo sečnice ni prizadeto.
Zaradi slabših rezultatov zdravljenja večkratnih endoskopskih uretrotomij, še posebno ob prisotnosti spongiofibroze, je najpogosteje po neuspeli endoskopski uretrotomiji indicirana uretroplastika z uporabo vezanih ali prostih presadkov.
V primeru brazgotinjenja spongioznega tkiva sečnice (spongiofibroza) je ob krajši zožitvi (manj od enega centimetra) možno prizadeti segment izrezati in primarno zašiti konec s koncem (end to end anastomoza).
Striktura sečnice daljša od 1 cm
Ko je striktura sečnice daljša od enega centimetra in prav tako ob prisotnosti spongiofibroze je praviloma najboljše rezultate zdravljenja možno pričakovati le z operacijo substitucijske uretroplastike z uporabo vezanih ali prostih presadkov.
V primeru daljših in ponavljajočih se striktur je substitucijska uretroplastika, z uporabo vezanih ali prostih presadkov, zlati standard zdravljenja z najboljšimi in trajnejšimi rezultati zdravljenja.
V primeru daljših in ponavljajočih se striktur sečnice je substitucijska uretroplastika zlati standard zdravljenja z najboljšimi in trajnejšimi rezultati zdravljenja.
Uretroplastika s prostim presadkom ustne sluznice
S kirurškim posegom uretroplastike z uporabo ustne sluznice (bukalna sluznica) je možno vzpostaviti normalen pretok po sečničnem kanalu in tako neovirano uriniranje.